Volk in človek lahko sobivata

Volk in človek lahko sobivata

V javnosti ponovno odmeva burna razprava o pokolu drobnice v dveh vaseh pod Gorjanci. V bližino naj bi se pred časom naselil par volkov in si na novem ozemlju ustvaril svoj trop. Lovci, ki se razglašajo kot velike in prve poznavalce narave, stopajo v bran kmetom. Za njih je rešitev konfliktov med ogroženo zverjo in človekom zgolj odstrel manjšine. Pa je res?

Volk (Canis lupus) je v Sloveniji zaščitena vrsta. Pred desetletji je postal lov nanje tako obsežen, da so lovci to vrsto iztrebili, v preteklosti pa so za njihove glave ponujali celo nagrade. Danes vemo, da je volk pomembna karizmatična in krovna vrsta, ki s svojo prisotnostjo skrbi za zdravo populacijo divjih rastlinojedih živali ter hkrati vzpostavlja celotno ravnovesje v ekosistemu, v katerem živi.

Preverili smo dejstva in izjave, ki jih nekateri, zelo nestrokovni in pristranski mediji, navajajo v javnosti.

alpha male grey wolf Canis lupus in Bavarian Forest N.P., German1. “Volkovi so napadli na pašnikih, ki so dobesedno v vasi.”

Vemo, da je veliko slovenskih naselij in vasi umeščenih v naravno okolje. Ljudje smo se namreč naselili že povsod in si s tem vzeli pravico, da tam živi le naša vrsta, ostale niso dobrodošle. Kaj pa drugi prebivalci narave, ki so tam živeli že tisočletja pred nami? Vprašati se moramo, kdo posega v čigavo ozemlje in s kakšno pravico to počne. Čeprav je Slovenija zelo gozdnata dežela, so območja gozdov zelo fragmentirana, poleg tega je malo strnjenih območij, kjer bi se živali lahko gibale brez prisotnosti človeka in njegovega vpliva na okolje.

2. “Kot je znano je prepovedan odstrel volka. Tako da lahko rejci tudi v naslednjih dneh pričakujejo nove napade.”

Odstrel volka ni prepovedan, ampak omejen. Vlada je namreč na seji v začetku letošnjega leta sprejela odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017. Odlok predvideva odvzem desetih volkov ter 113 medvedov, od tega 93 z odstrelom in 20 zaradi izgub. Znanstveniki so v projektu SloWolf, ki je potekal med leti 2010 in 2013, ugotovili, da nenadzorovan in številčen odstrel volka pri nas grobo poseže v zdravo populacijo živali in njihovo normalno življenje tako, da poruši njihovo socialno strukturo. Odstreli vodilnega samca ali samice tropa so povzročili razpad tropa in s tem povečali število napadov volka na domače živali. Razpad tropa zmanjša možnost plenjenja divjih živali, zato samotarski volkovi raje izberejo lažje dostopen in nezaščiten plen – domače živali.

Rejci drobnice v  omenjenih vaseh redijo le nekaj deset živali (sodeč po posnetkih in fotografijah). Te živali, še posebno, če živijo na pašnikih sredi vasi, se lahko čez noč zapirajo v staje ali hleve. Vsak odgovoren lastnik svojih domačih živali je dolžan poskrbeti za svoje imetje, še posebno, če mu le-to predstavlja vir dohodka. Rejci naj bi po njihovih besedah pričakovali nove napade, živali pa še vedno puščajo v enakih razmerah, v katerih so bile v času napadov.

Na prizorišču “pokola” nismo opazili nobenega pastirskega psa, zavetja za ovce ali primerne ograjenosti. Vse omenjene zaščite in kombinacije le-teh so se izkazale za uspešne za zaščito domačih živali.

Ali ste vedeli, da lahko kmetje za zaščitna sredstva domačih živali, kot so ograjni sistemi in prej omenjene zaščite, dobijo subvencijo države? Subvencijo oziroma pomoč lahko s strani države zavrnejo, pri tem pa še vedno dobijo povrnjeno škodo v primeru, da se zgodi napad na njihove živali.

V želji, da se javnosti predstavi čim bolj objektivna slika in omogoči bolj konstruktivna razprava, so v projektu SloWolf objavili stališče strokovnega dela projektne skupine SloWolf do odstrela volkov v Sloveniji.

slowolf-miha-krofel-slowolf-2

3. ” … ovce samo zmanjkajo, pa jih ni, pa jih ne najdemo …” pravi eden izmed lovcev, član Lovske družine Padež.

Zelo ironično, ampak žrtveno jagnje je tokrat postal le volk. Vse napade in izginotje drobnice pripišejo le temu plenilcu. Verjetno pa ne vedo, da je še vedno, še posebno na podeželju, prisoten pojav potepuških psov ali psov, ki jih neodgovorni lastniki spustijo v naravo brez nadzora. Znano je, da imajo psi še vedno nagon (svojih prednikov), v številnih primerih pa niso tako spretni pri ubijanju divjadi in domačih živali kot njihovi divji bratje. Domače in tudi divje živali preganjajo do izčrpanosti ali pa jih počasi raztrgajo.

Lovec pravi tudi, da jim bodo volkovi živali pojedli v štali. Vidimo pa, da drobnica ni bila zaprta v hlevu ali staji, ampak je bila ves čas na pašniku.

Gospod trdi, da napade volkov beleži večkrat, po njegovih besedah jih je ogromno. On je pač lovec, ki dodaja, da so jim (divje živali so last lovske družine po njegovih besedah) volkovi populacijo srn zmanjšali na eno tretjino. “Če bi bilo tako, kot je bilo včasih, bi ga ustrelil …” pravi.

Hkrati gozdarji, lovci in kmetje opozarjajo na povečano število populacije srnjadi, ki se prav tako približuje urbanim območjem, objeda sadno drevje, poganjke gozdnih dreves in poljščine. Bi v tem primeru morali volka ponovno iztrebiti, populacijo srn pa bi uravnavali umetno s pomočjo večjih odstrelov srnjadi? To pomeni, da v naši državi, ki slovi po izjemnih naravnih danostih, “neokrnjeni” naravi in ogromni pestrosti živalskih in rastlinskih vrst, zakon evolucije, ekologije, prehranjevalnih verih in spletov ter kroženja snovi v naravi ne bo več mogoč?

Marjan Kumelj, cenilec škode z Zavoda za gozdove Novo mesto, je v primeru domnevnega napada volka situacijo ocenil popolnoma nestrokovno in pristransko. Kot zagovornik narave in gozdov ter trajnostnega gospodarjenja z njo bi lahko kmetom, ki so doživeli napad, svetoval, kako lahko ukrepajo. Strokovnjak pa se je vdal v usodo, saj odstrel volka, ki se zdi edina možnost po njegovih izjavah, pač ni mogoč.

4. “Vaščane predvsem skrbi, da je trop volkov v njihovi neposredni bližini in da se ne počutijo varne.”

Zdrav volk nikoli ne napade človeka. V zadnjih stotih letih napad ni bil zabeležen. Potencialno nevarne živali, so živali okužene s steklino, ki izgubijo strah pred človekom. Volk se stiku s človekom izogiba. Tudi znanstveniki, ki proučujejo volkove v naravi, volkove le redko opazijo.  Bo v tem primeru Zavod za gozdove Novo mesto poskrbel za izobraževanje javnosti, kmetov ter lovcev in pravilno posredovanje informacij, ali se bo še naprej ukvarjal z zavajanjem prebivalstva?

Leto 2017. Kam gremo?

V današnjem času velja načelo kapitalizma: naravi je potrebno pobrati čimveč; narava nam daje vodo, sonce, zemljo in vse kar na njej zraste. To nam je postalo samoumevno. Tudi do te mere, da se ne ukvarjamo z najmanšo dnevno oskrbo lastnih živali in njihovo zaščito. Te nas hranijo in preživljajo. Kje bi bili brez njih?

Čas je, da se ljudje začnemo zavedati, da na tem planetu nismo sami. Postali smo gospodarji sveta, vendar ozkogledi in slabi. Narava nas ne uči več, ker je ne zaznavamo, kot je nekdaj učila naše prednike. Znanje namreč ni več vrednota. Dan za dnem uničujemo roko, ki nas hrani, zato naj bi bili uspešnejši, boljši, nepremagljivi, pomembni … Iščemo najhitrejše rešitve, tudi če pri tem omejimo drugo bitje, najsi bo to druga živalska vrsta ali celo človek. Ne pozabimo, da smo edina živalska vrsta, ki s svojim načinom življenja uničuje celoten planet in lastno vrsto.  Bomo tako preživeli? Naša vrsta ne, mati narava bo. Ko bo v procesu evolucije izločila samooklicano najinteligentnejšo vrsto živali.

Gray wolf pup in a den in Dinaric Mountains in Slovenia

Simon Cirkulan, prof. biol. in kemi.

Fotografije: dr. Miha Krofel

admin