Varovanje male beločele gosi

Mala beločela gos Anser erythropusspada med najbolj ranljive vrste gosi na svetu. Še vedno jih namreč močno ogroža nezakonit lov, izguba habitata in degradacija ter podnebne spremembe. Mednarodna skupina raziskovalcev si prizadeva pridobiti različne informacije o tej vrsti ter sproti uvaja ukrepe za zaščito ter ptic selivk.

Mr. Blue je mala beločela gos, opremljena z oddajnikom, na podlagi katerega so raziskovalci spremljali migracijsko pot njegove skupine in pridobili željene informacije o življenju te ranljive vrste ptic.

Fotografija: Tomas Aarvak/BirdLife Norway

Bonn, 26. november 2018 – mala beločela gos ‘Anser erythropus’ je globalno ogrožena vrsta in na IUCN listo umeščena kot ranljiva vrsta. Po desetletjih upadanja številčnosti sta dve populaciji, ki jih pokriva Afriško-evrazijski sporazum o migracijskih vodnih pticah – AEWA, navidezno stabilni ali celo naraščata. Trenutno populacijo ocenjujejo na 28.500 do 40.100 ptic in le 100 do 130 posameznikov zahodne glavne in fenoskandijske populacije.

To vrsto gosi še vedno močno ogroža nezakonit lov, izguba habitata in degradacija ter podnebne spremembe. Vrzeli v znanju o ekologiji te vrste pa še naprej ovirajo prizadevanja za ohranjanje. Mala fenoskandijska populacija ostaja še posebej ranljiva.

Prizadevanja za ohranitev vrst v okviru AEWA usklajuje Mednarodna delovna skupina za manjšo beločelo gos na podlagi Mednarodnega akcijskega načrta za posamezne vrste, sprejetega na četrti seji zasedanja pogodbenic v letu 2008. Sedanje dejavnosti so osredotočene na uresničitev ambicioznega delovnega načrta, ki je bil sprejet na 3. srečanju delovne skupine leta 2016. Delovni načrt se bo končal leta 2019. Podporo dejavnostim in koordinatorju delovne skupine so zagotovili Norveška agencija za okolje, Finsko ministrstvo za okolje ter sredstva številnih partnerskih organizacij projekta.

V letu 2018 so veliko pozornosti namenili ekspediciji monitoringa male beločele gosi v Uzbekistanu januarja 2018, kjer je skupina lokalnih in mednarodnih raziskovalcev odkrila manjše število vrste na dveh lokacijah na podlagi podatkov iz prejšnjih raziskav satelitskega sledenja. Nadaljevanje ekspedicije raziskovanja ostalih mest razširjenosti bo potekalo v začetku decembra 2018, le-to pa organizira partner projekta, Uzbekistansko društvo za zaščito ptic, ki je mali beločeli gosi nadel naziv ‘Ptica leta 2018’. Projekt je vključeval tudi kampanjo ozaveščanja o tej ogroženi vrsti zlasti med lovci.

Fotografija: Anna Ten/UzSPB

Raziskave satelitskega sledenja – monitoringa ptic, ki jih vodi Norveško ornitološko društvo, so v sodelovanju z ruskimi partnerji pripeljale do novih zanimivih odkritij; raziskovalci projekta za spremljanje malih beločelih gosi so podrobno spremljali jesensko migracijo dveh posameznikov, poimenovali so ju Mr. Blue in Ms. Tough, označena pa sta bila na severu Norveške in Rusije. Migracija Mr. Blueja je bila presenetljiva, saj je svojo družino pripeljal vse od gnezdišč na Norveškem do glavnih območij prezimovanja za fenoskandijsko populacijo na jezeru Kerkini v severni Grčiji v samo 72 urah. Na splošno je imela fenoskandijska populacija letos precej dobro gnezdilno sezono (po katastrofalnem rezultatu prirastka leta 2017), saj trenutno na jezeru Kerkini prezimuje 104 mladih osebkov.

Vrsta je bila obširno predstavljena tudi na Arktičnem kongresu o biodiverziteti v Rovaniemi na Finskem, od 9. do 12. oktobra, kot zgled, kako lahko mednarodno sodelovanje vodi k uspešnemu ohranjanju ogroženih vrst selivk. Poleg tega se je nadaljevalo sodelovanje Iniciative arktičnih ptic selivk (AMBI) in Delovne skupine za biotsko raznovrstnost arktičnega sveta (CAFF, Ohranjanje arktične flore in favne), ki jo vodi sekretariat UNEP/AEWA.

Četrto srečanje mednarodne delovne skupine naj bi potekalo v drugi polovici leta 2019 z načrtovanimi in potrjenimi sredstvi. Takrat bodo države, vključene v raziskavo,  poročale o napredku, doseženem proti delovnemu načrtu in mednarodnem akcijskem načrtu za zaščito omenjene vrste.

Vir: International Single Species Action Plan for the Conservation of the Lesser White-fronted Goose (Western Palearctic Population)