Spretne fose iz San Diega

Spretne fose iz San Diega

Živalski vrt v San Diegu slovi po izjemnih uspehih na področju vzreje ogroženih živalskih vrst. S svojimi izobraževalnimi in naravovarstvenimi projekti vzreja ogrožene vrste in jih rešuje pred izumrtjem, podpira ohranjanje ekosistemov v naravi in izobražuje javnost o pomembnosti pestrega živalskega in rastlinskega sveta. Med ogrožene vrste spadajo tudi fose, manjše, mačkam podobne zveri iz Madagaskarja, ki v San Diegu prebivajo v pokrajini Afriškega skalovja. Njihova družina se je 6. junija 2017 še povečala. Samica Miles je prvič postala mama in skotila štiri mladiče.

Iz živalskega vrta so ponosno oznanili, da so postali bogatejši za leglo fos. “Mama Miles je odlična mama. Prvih nekaj tednov je svoj brlog zapustila le v času hranjenja in pitja za nekaj trenutkov.” Pravi Lacy Pearson, oskrbnica fos v živalskem vrtu San Diego. Mladiči fos se skotijo z zaprtimi očmi, težki približno 100 gramov. “Najprej je mama svoje novorojence premikala z usti, po približno dveh do treh tednih, ko so se jim odprle oči, pa so mladiči že sami začeli razvijati svoje motorične sposobnosti.” Prvih nekaj mesecev mladiči običajno večino časa preživijo v brlogu, po šestem tednu pa sta dva mladiča v živalskem vrtu San Diego prvič zapustila brlog. V naslednjem tednu sta jima sledila še druga dva.

fosa-sandiego-zoo-3

29. avgusta so mladiči že raziskovali okolico in plezali kot odrasle fose. Takrat so bili stari 12 tednov. Vertikalno plezanje z glavo navzdol jim že na začetku ni predstavljalo težav, čeprav jim mama Miles ni dovolila raziskovati previsokih področij njihovega življenjskega prostora. Vsak dan postajajo bolj samostojni in samosvoji tudi takrat, ko je čas za počitek, mama jih namreč le s težavo zadrži v brlogu.

fosa-sandiego-zoo-4 fosa-sandiego-zoo-1

Fosa (Cryptoprocta ferox) je endemična zver z Madagaskarja, ki je na listi ogroženih živalskih vrst IUCN umeščena na seznam ranljivih vrst. Zraste lahko od 70 do 80 centimetrov, njihova teža pa je odvisna od posamezne živali in spola – od 5,5, do 8,6 kilogramov. S svojo obliko telesa so odlično prilagojene na okolje, kjer živijo. Dolgo telo in majhna glava jim omogočata spretnost na tleh in na drevju, prav tako pa jim pri plezanju pomaga dolg rep, s katerim lovijo ravnotežje ter ostri kreplji, ki jih lahko le delno iztegnejo. V naravi se hranijo z manjšimi živalmi, kot so glodavci, tenreki, kuščarji ali večjimi lemurji. Njihovo populacijo zmanjšuje predvsem krčenje življenjskega prostora, zato je vrsta postala ranljiva.

fosa-sandiego-zoo

Besedilo: Simon Cirkulan, prof. bio. in kem.

Fotografije: San Diego ZOO

admin