Resnica o volkovih: dr. Miha Krofel

V tem času se (kot ponavadi) spet stopnjuje pritisk na volkove in medvede v medijih. Na Ministrstvu za okolje in prostor so v začetku letošnjega leta odločili o odvzemu desetih volkov iz narave, sedaj pa se že pogovarjajo o novi strategiji in višini odstrela velikih zveri v sezoni 2017-2018. Za mnenje o situaciji z volkovi v Sloveniji smo povprašali strokovnjaka na področju velikih zveri pri nas in po svetu, dr. Miho Krofla.

Nedavno so mediji poročali o napadu volkov na drobnico na območju Gorjancev. Kakšna je situacija populacije volka na Gorjancih danes in v preteklosti?

Miha Krofel: “Na območju Gorjancev v zadnjem letu beležimo stalno prisotnost enega tropa volkov. Prisotnosti mladičev v okviru letošnjega monitoringa nismo mogli potrditi, lahko da zato ker so mogoče imeli mladiče na hrvaški strani, monitoring pa je bil izvajan samo na slovenski strani (teritorij gorjanškega torpa volkov je namreč čezmejen – del leži na slovenski, del na hrvaškis strani).  So pa bili sicer na Gorjancih volkovi prisotni večino časa v preteklosti – po podatkih, ki jih je leta 2007 zbral v svoji diplomski nalogi Matjaž Cizel so bili tam bolj ali manj stalno prisotni nekje do 60. let prejšnjega stoletja, potem pa bili začasno iztrebljeni, čeprav so bili občasno še opaženi (npr. leta 1972). Na Gorjance so se spet vrnili v 80. letih, npr. opazili so 5 volkov leta 1980, v 1983 je bila opažena volkulja z mladiči, leta 1985 trop 4 volkov itd. do leta 1996, ko je bil na Gorjancih prisoten trop 6 volkov. Leta 2000, ko so potem sledili 3 volkovom, v letih 2001-2007 so opažali do 4 volkove v tropu na Gorjancih, leta 2006 je bil en tudi odstreljen.”

mihakrofel-volk

Ali je sobivanje volka in človeka sploh možno?

Miha Krofel: “Kot velja za vsa območja, kjer danes še živijo volkovi, sobivanje z njimi ni vedno preprosto. Smo pa tudi v Sloveniji v zadnjih letih prišli do pomembnih izkušenj iz dela na terenu, tako da že dokaj dobro vemo, kateri ukrepi pomagajo olajšati sobivanje z volkovi, kateri ukrepi pa niso učinkoviti. Pri nas so se kot posebej učinkoviti za preprečevanje napadov na drobnico izkazali pastirski psi (npr. tornjaki in kraški ovčarji) ter elektro ograje višine 160 cm, kadar je pravilno vzdrževana. Država namenja tudi kar nekaj finančne pomoči za izboljšanje varovanje živine na izpostavljenih pašnikih – tako glede opreme kot financiranja dodatnega dela, ki je potrebno za vzdrževanje te zaščite. Glede preprečevanje škod se pogosto omenja tudi odstrel, vendar pa izkušnje iz terena ne kažejo, da bi bil odstrel učinkovit za preprečevanje škod (razen če ne iztrebimo celotne populacije). Po odstrelu, še posebej če gre za odstrel ključnega člana tropa, namreč preživeli volkovi nemalokrat začnejo še celo pogosteje pleniti domače živali, ker se lahko po izgubi pomembnega člana tropa njihov lovni uspeh na divje živali (jelenjad, divje prašiče, srnjad) zmanjša in se zato lahko še pogosteje preusmerijo na plenjenje drobnice, ki jo je preprosteje upleniti, če ni dobro zavarovana.”

Zakaj se volk lahko približa človeškim naseljem? Nas mora zato skrbeti?

Miha Krofel: “Glede približevanja naseljem pa je v Sloveniji pogosto, da gozd sega dokaj blizu naseljem na podeželju. Zato tudi volkovi dokaj pogosto prihajajo v bližino vasi, običajno sicer v nočnem času. To je razumljivo zaskrbljujoče za prebivalce, še posebej če volka v svoji okolici niso vajeni. Na srečo pa potrjenih primerov napada volkov na človeka pri nas ne beležimo, kljub temu da vsako leto po Sloveniji pride do veliko srečanj med človekom in volkovi. Tako da je verjetnost, da bi volk poškodoval človeka zelo majhna. Nevarnosti bi se lahko pojavila ob prisotnosti stekline, vendar je sedaj ta bolezen v Sloveniji na srečo že bolj ali manj povsem izkoreninjena.”

Gray wolf pup in a den in Dinaric Mountains in Slovenia

Fotografije: Miha Krofel