Papige še vedno kritično ogrožene

Papige, ki jih poleg lepote odlikuje še inteligenca in prilagodljivost so, kljub številnim naravovarstvenih programom in zakonom, pogoste žrtve črnega trga in trgovine s hišnimi ljubljenci. Poleg tega te pisane tropske ptice ogroža še izguba življenjskega prostora za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter križanje ljubiteljskih rejcev različnih ogroženih vrst papig za komercialne namene.

Čeprav se številne vrste papig uspešno razmnožujejo v umetnem okolju, črni trg in prekupčevanje s pticami, ujetimi v naravi, izredno cveti. Trgovanje sicer preprečuje nadzor držav članic, podpisnic konvencije CITES, ki na svoje sezname umešča ogrožene, ranljive redke vrste papig in nadzira trgovanje z njimi. Vendar krivolovci ne odnehajo.

Znanstvena raziskava Fakultete za biologijo barcelonske univerze in objave študije v znanstveni reviji Biological Conservation, v sodelovanju z mednarodno ekipo raziskovalcev in sodelovanja Juana Carlosa Guinxa, sodelavca katedre za evolucijsko biologijo, ekologijo in okoljsko znanost je pokazala, da je več kot 38% populacij neotropskih papig na ameriški celini ogroženih zaradi vpliva človeških dejavnosti.

Lov na lokalni in mednarodni ravni in izguba naravnega življenjskega prostora sta dva izmed glavnih vzrokov krčenja populacij tropskih ptic redu Psittaciformes, poroča članek in raziskava pod vodstvom Igorja Berkunskyja (Narodna univerzna Buenos Aires) in Juana Massella (Univerza Justus Liebig, Nemčija). V raziskavi je sodelovalo kar 101 strokovnjakov 76 institucij in nevladnih organizacij. Želeli so ugotovili glavne grožnje, ki so prizadele 192 populacij 96 različnih neotropskih vrst papig v enaindvajsetih državah.

Od lova za hišne ljubljence do izumrtja

Lov papig za hišne ljubljence še vedno ostaja ena izmed glavnih groženj za divje papagajev. Vse od leta 1980 do leta 1990 je bilo iz naravnega okolja izlovljenih več milijonov osebkov in pripeljanih v ZDA in Azijo. Tako velik izlov bi lahko bil vzrok za upad in lokalno izumrtje številnih vrst.

Ara vrste ‘Cyanopsitta spixii’ je v naravi od leta 2018 v naravi uradno izumrla vrsta.

Z vzrejnimi programi se trudijo populacijo povečati in v prihodnosti naseliti nazaj v naravno okolje.

Fotografija: ACTP Parrots

Ta ogromna odstranitev papagajev bi lahko bila vzrok za upad in lokalno izumrtje številnih vrst, kot je ara vrste ‘Cyanopsitta spixii’. Na afriški celini je trgovina s sivo papigo ozirom žakoji imela glavno vlogo pri njegovem izumrtju v Gani in nekaterih drugih območjih Afrike. Trenutno sta najbolj ogroženi vrsti v Braziliji spixova ara ‘Cyanopsitta spixii’, ki je po objavah iz zadnjih raziskav v naravi uradno izumrla vrsta, in rdečerepa amazonka ‘Amazona brasiliensis’. Vrste, kot sta sončna aratinga ‘Aratinga solstitialis’ in rjavkasta papiga ‘Touit melanonotus’, sta zaradi maloštevilčne populacije v naravi v zelo ranljivem položaju.

‘Lov na divje osebke je še vedno eden izmed glavnih vzrokov ogroženosti papagajev.’

Fotografija:Igor Berkunsky

Glede zaščite sta, zakon o Varstvu prosto živečih ptic (1992), ki so ga uzakonili v ZDA, in zakon o Trajni prepovedi trgovanja s prostoživečimi pticami, ki ga je sprejela Evropska unija (2007), prispevala k zmanjšanju mednarodne trgovine na velikih trgih. Vendar pa Južna Amerika, jugovzhodna Azija in bližnji vzhod še vedno igrajo pomembno vlogo v legalni in ilegalni trgovini ogroženih živalskih vrst. Nekatere države latinske Amerike, kot sta Mehika in Nikaragva, so postrile svoje zakone za zaščito divjih papig, vendar pa imajo ostale države, na čelu z Bolivijo, Brazilijo in Perujem, še vedno zaskrbljujoč nivo trgovanja na lokalnem nivoju.

Ko naravni habitati izginjajo

Kmetijska dejavnost, obsežna sečnja gozdov in druge človeške dejavnosti so spremenile naravni habitat različnih vrst. Ta položaj ogroža 38% populacij neotropskih vrst redu Psittacifiormes, vendar je lahko realno stanje lahko še slabše, kot je bilo ocenjeno po mnenju strokovnjakov.

Po mnenju Juana Carlosa Guixa bi bilo nujno spodbujati ukrepe za učinkovito ohranjanje habitatov in zaščitenih naravnih območij. Poleg tega bi bilo potrebno ustvariti socialne in izobraževalne programe z ljudmi, ki živijo v bližini zaščitenih območij narave in zagotoviti varnost ter povečati revizijo nezakonite trgovine z več viri.

Medvrstno križanje

Nekateri ljubitelji papig tako križajo različne vrste ar in ostalih papig. Takšni osebki so drugačnih, za nekatere lepih barv, zanje pa je bolj pomembno predvsem to, da na trgu dosežejo visoko ceno, bistveno višjo, kot ptica čiste vrste. In zakaj razmnoževanje hibridov ogroženih vrst ni priporočljivo? Skoraj vse vrste ar so v naravi ogrožene predvsem zaradi krivolova in krčenja življenjskega prostora, zato se številni vzrejni programi ogroženih vrst, tudi ar, vršijo v zavetiščih, sodobnih živalskih vrtovih ter ostalih vzrejnih programih v umetnem okolju, ki jih nadzoruje človek, predvsem strokovne in znanstveno naravnane institucije, za vsak osebek vodijo rodovno knjigo in na podlagi kompatibilnosti genov in nesorodnosti oblikujejo pare, ki se lahko parijo in tvorijo stabilno in zdravo populacijo živali v umetnem okolju. Veliko papig, hišnih ljubljencev, domuje tudi  pri zasebnih vzrediteljih oziroma ljubiteljih papig, ki papige vzrejajo kot okras v svojem domu. Ker rejci teh ptičev želijo vedno nove barve in oblike, včasih med seboj parijo vrste, ki so si kromosomsko dovolj podobne, se lahko parijo in imajo potomce v pogojih, ki jih oblikuje in nadzira tretja vrsta, torej človek. Z večanjem števila hibridov oziroma križancev se manjša število osebkov čistih vrst. Tako čista vrsta ne samo v naravi, izumira tudi v umetnem okolju.

Hijacintni ara ‘Anodorhynchus hyacinthinus’

Fotografija: Nashville ZOO

Bi želeli pomagati pri ohranitvi ogroženih vrst papig? Obiščite uradno stran ACTP vzrejnega programa za ohranitev ogroženih vrst TUKAJ.


Reference:

  1. I. Berkunsky, P. Quillfeldt, D.J. Brightsmith, M.C. Abbud, J.M.R.E. Aguilar, U. Alemán-Zelaya, R.M. Aramburú, A. Arce Arias, R. Balas McNab, T.J.S. Balsby, J.M. Barredo Barberena, S.R. Beissinger, M. Rosales, K.S. Berg, C.A. Bianchi, E. Blanco, A. Bodrati, C. Bonilla-Ruz, E. Botero-Delgadillo, S.B. Canavelli, R. Caparroz, R.E. Cepeda, O. Chassot, C. Cinta-Magallón, K.L. Cockle, G. Daniele, C.B. de Araujo, A.E. de Barbosa, L.N. de Moura, H. Del Castillo, S. Díaz, J.A. Díaz-Luque, L. Douglas, A. Figueroa Rodríguez, R.A. García-Anleu, J.D. Gilardi, P.G. Grilli, J.C. Guix, M. Hernández, A. Hernández-Muñoz, F. Hiraldo, E. Horstman, R. Ibarra Portillo, J.P. Isacch, J.E. Jiménez, L. Joyner, M. Juarez, F.P. Kacoliris, V.T. Kanaan, L. Klemann-Júnior, S.C. Latta, A.T.K. Lee, A. Lesterhuis, M. Lezama-López, C. Lugarini, G. Marateo, C.B. Marinelli, J. Martínez, M.S. McReynolds, C.R. Mejia Urbina, G. Monge-Arias, T.C. Monterrubio-Rico, A.P. Nunes, FdP Nunes, C. Olaciregui, J. Ortega-Arguelles, E. Pacifico, L. Pagano, N. Politi, G. Ponce-Santizo, H.O. Portillo Reyes, N.P. Prestes, F. Presti, K. Renton, G. Reyes-Macedo, E. Ringler, L. Rivera, A. Rodríguez-Ferraro, A.M. Rojas-Valverde, R.E. Rojas-Llanos, Y.G. Rubio-Rocha, A.B.S. Saidenberg, A. Salinas-Melgoza, V. Sanz, H.M. Schaefer, P. Scherer-Neto, G.H.F. Seixas, P. Serafini, L.F. Silveira, E.A.B. Sipinski, M. Somenzari, D. Susanibar, J.L. Tella, C. Torres-Sovero, C. Trofino-Falasco, R. Vargas-Rodríguez, L.D. Vázquez-Reyes, T.H. White, S. Williams, R. Zarza, J.F. Masello. Current threats faced by Neotropical parrot populations. Biological Conservation, 2017; 214: 278 DOI: 10.1016/j.biocon.2017.08.016
  2. Abramson, J., B. L. Speer, and J. B. Thomsen. 1999. The Large Macaws: Their Care and Breeding. Raintree Publications. ISBN 0963596403
  3. Forshaw, J. M. 1978. Parrots of the World. Melbourne: Lansdowne. ISBN 0691092516
  4. Marshall, R. 2006. Macaws. AvianWeb. Retrieved April 15, 2007.
  5. Swarts, F. A. 2000. “The Pantanal is the 21st Century: For the planet’s largest wetland, an uncertain future.” In F. A. Swarts (ed.) The Pantanal. St. Paul, MN: Paragon House. ISBN 1557787913 

Avtor članka: Simon Cirkulan, prof. biol. in kem.