Monitoring volka pri nas

Znanstveniki projekta Monitoring volka so pred nedavnim objavili novo poročilo stanja populacije volkov ‘Canis lupus’ v Sloveniji v letih 2017 do 2020. Z neinvazivnimi metodami so zbirali genetski material iz vzorcev iztrebkov, urina, dlake ali sline, analizirali pa so tudi 10 mrtvih volkov; trije so bili povoženi na slovenskih cestah, sedem živali pa je bilo zakonsko ustreljenih s strani različnih lovskih družin. Populacija volkov počasi narašča, vendar pa znanstveniki poudarjajo, da število živali še vedno ni dovolj veliko za zdravo in dolgoročno populacijo volka pri nas. Vedno večja nevarnost populaciji predstavljajo psi, s katerimi se volkovi križajo, žičnate ograje na mejah s sosednjimi državami ter vpliv lobijev ter medijev na odločitve ministrstva, ki ureja odstrel zavarovanih živali.

V letošnjem letu je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo odlok za odstrel velikih zveri pri nas. Odločili so, da bodo lovci zakonsko lahko iz narave odvzeli okrog 200 medvedov. Volka so tokrat iz odloka o odvzemu zaradi dveh sodb upravnega sodišča izločili. Predlog, ki je bil v javni obravnavi, pa je predvidel odvzem 11 volkov, čeprav so v projektu SloWolf pred leti ugotovili, da naključni odstrel, predvsem reproduktivnih in vodilnih živali, ne zmanjšuje škode na kmetijstvu, pač pa jo lahko zaradi porušene socialne strukture tropa le še poveča.

“Terenski del monitoringa volka (popis z izzivanjem tuljenja, zbiranje genetskih vzorcev in podatkov o pojavljanju) za sezono 2017/18 se je pričel z julijem 2017 in je trajal do konca aprila 2018, v skladu z reprodukcijskimi značilnostmi volkov. V projektu smo kombinirali različne terenske, laboratorijske in matematične/računalniške metode ter tako zagotovili celovito spremljanje populacije.” Pravi poročilo monitoringa.

“Z metodo popisa mladičev volkov s pomočjo izzivanja tuljenja smo sistematično »prečesali« celotno območje prisotnosti volka, razdeljeno v kvadrante. Popis volčjih legel je bil izveden v avgustu 2017. Odziv volkov je bil zabeležen v 26 kvadrantih, od teh smo v 12 primerih dobili odziv mladičev ter tako potrdili legla. Z vzorčenjem na terenu smo v obdobju med 1. julijem 2017 in 30. aprilom 2018 skupaj zbrali 386 neinvazivnih genetskih vzorcev (245 iztrebkov, 76 vzorcev urina, 52 vzorcev sline z naravnega plena in 13 vzorcev dlake). Z genetskimi analizami smo analizirali vse zbrane neinvazivne genetske vzorce. Poleg teh smo analizirali še deset tkivnih vzorcev mrtvih volkov, katerih pogin je bil v tem obdobju registriran in en vzorec krvi zastreljenega volka. V tem vzorčenju smo si lahko analizo znatno večjega števila vzorcev od predvidenega še zadnjič privoščili zaradi sinergije s projektom LIFE WolfAlps, ki se je v letu 2018 zaključil.

V analize smo vključili tudi vse delujoče volčje genetske vzorce (N = 47), zbrane na škodnih primerih v obdobju med julijem 2017 in aprilom 2018. Na podlagi rezultatov genetskih analiz smo ocenili velikost slovenskega dela populacije volkov ter analizirali sorodstvene povezave med osebki.”

Znanstveniki so zabeležili nekaj sprememb v primerjavi z vzorčenjem v predhodni sezoni. Za sezono 2017/18 ocenjujejo, da je v Sloveniji 14 volčjih tropov, od katerih si 4 delimo s Hrvaško. “Za šest tropov smo status ocenili kot »vitalen«, pet kot »v nastajanju«, dva »v razpadanju« za enega pa je status »neznan«. V dvanajstih tropih je bila ugotovljena tudi prisotnost mladičev v letu 2017, prav tako so zaznali na ozemlju Slovenije volkove, ki so na naše območje prišli iz drugih držav in imajo dinarske genotipe, 8 osebkov naših tropov pa je prešlo tudi v ostale regije, dva od njih v Alpe. Zanimivost tokratne sezone je, da smo dobili prvega migranta iz Alp. Z določitvijo starševstva smo ugotovili, da gre za potomca volka Slavca, ki pa je imel manj srečen konec kot njegov oče, saj ga je konec marca 2018 v bližini Logatca povozil vlak.”

Velikost populacije je bila v letošnji sezoni zaradi izjemno dobro izpeljanega vzorčenja natančno ocenjena. Tako imamo v sezoni 2017/18 za potrebe upravljanja (po korekciji za čezmejne živali) v Sloveniji približno 75 volkov. Znanstveniki poudarjajo, da kaže populacija volkov izjemno dinamiko, kot je bilo ugotovljeno že v projektu SloWolf. Čeprav je bila smrtnost v zadnji sezoni nizka,lahko izguba reproduktivnih živali močno vpliva na populacijo, kot se je to večkrat zgodilo že pred letom 2017. Zaskrbljujoč pa postaja problem križanja med volkom in psom. “Prvič beležimo teritorialnega križanca in njegovo reprodukcijo, kar je znatno večji problem za varstvo volka kot posamični križanci – dispergerji. Še vedno je namreč prisoten teritorialen križanec, ki smo ga zaznali že v prejšnji sezoni, tokrat pa smo zaznali tudi njegovega mladiča in partnerko (potomko iz sosednjega volčjega tropa). Nujno bi bilo treba razmisliti o primernih upravljavskih ukrepih za odstranitev teh živali iz populacije.

Križanci psa in volka pa niso problematični le za naravo, zdravo populacijo volkov in ekosistem, pač pa tudi za človeka. “Na škodnem primeru na Volovji rebri smo zaznali še tretjega križanca, ki ga kasneje več nismo zaznavali. Noben od zaznanih križancev ne izvira iz teritorialnih tropov v Sloveniji.”

Ne glede na vse lahko znanstveniki, z odličnimi in vedno bolj izpopolnjenimi metodami raziskovanja te karizmatične vrste ter mednarodnim sodelovanjem, stanje varovanja volkov pri nas opredelijo kot ugodno. “Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je celotno število volkov v Sloveniji znatno premajhno za dolgoročno viabilno populacijo, zato je za ohranitev ugodnega varstvenega stanja ključnega pomena ohranjanje povezljivosti z ostalimi dinarskimi volkovi na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V tem smislu je treba posvetiti pozornost nastajajočimi ograjami na meji s Hrvaško in paziti, da le-te ne povzročijo izolacije »robnih« populacij velikih sesalcev v Sloveniji.”

Stroki žal še vedno nasprotujejo različni lobiji in interesi posameznikov, kar lahko v prihodnosti, ob nepremišljenih odločitvah Ministrstva za okolje in prostor, močno vpliva na zdravo in stabilno populacijo te velike zveri pri nas.

Celotno poročilo in rezultate lahko preberete tukaj: https://goo.gl/1hkP7J

Fotografije: Miha Krofel, volkovi.si

Simon Cirkulan