To ni jež! To je tenrek.

Mali madagaskarski tenrek (znanstveno ime Echinops telfairi) je sesalec iz družine tenrekov in pritlikavih vidrovk ter edina vrsta iz rodu Echinops. Z ježi si ni soroden, čeprav po videzu zelo spominja nanje. Je endemit in živi le na največjem afriškem otoku – Madagaskarju, kjer z ostalimi vrstami tenrekov zaseda ekološko nišo ježev in rovk. Mali madagaskarski tenrek je postal zaradi svoje udomačljivosti, ljubkosti in nezahtevnosti tudi hišni ljubljenec.

Opis

Mali madagaskarski tenrek je ježu podobna nočna žival. Zraste od 13 do 17 centimetrov v dolžino in tehta do 200 gramov. V umetnem okolju živali lahko pretirano povečajo telesno maso, zato moramo biti pri izbiri hrane tako po sestavi kot tudi količini pazljivi.

V naravi poseljujejo subtropske in tropske sušne gozdove, suhe savane, tropske in subtropske sušne grmičaste pokrajine in nižinske subtropske in tropske sušne travnate pokrajine Madagaskarja, kjer je vrsta endemična  (L. Olson, S. Goodman, 2008).

Razširjenost (Vir: IUCN, 2018).

Podnevi spi, ponoči pa išče hrano. Odrasle živali so samotarske in teritorialne, v naravi se združujejo le v času parjenja. Tenrek si gnezdo uredi med kamenjem, v grmovju ali votlih drevesih (P. J. Stephenson, 2007). Je zelo dober plezalec saj ima dolge prste z dolgimi kremplji.  Slabše vidi, dobro pa voha z občutljivim smrčkom. Razvita sta tudi sluh in tip.

Odrasel samec malega madagaskarskega tenreka

Tenrek je primitivnejši sesalec, saj ima kloako ali stok, skupno izvodilo za izločanje in parjenje, kot ga poznamo tudi pri plazilcih in dvoživkah (P. J. Stephenson, 2007).

Tudi tenrek se, podobno kot ježi, v primeru nevarnosti brani z bodicami, ki so trdne in ostre in pokrivajo zgornji del telesa. Vsaka bodica ima svojo mišico, ki bodico postavi pokonci oziroma jo naježi. To je mišica naježevalka. Živali se zvijejo tudi v klobčič.

Bodice so nastale v procesu evolucije, ko se je dlaka zrasla in zlepila skupaj ter postala dobra obramba pred plenilci. Tudi bodice izpadajo ter rastejo nove, kot naši lasje ali dlaka.

Hrana

Njegovo poglavitno hrano predstavljajo žuželke ter ostale manjše živali, tudi glodalci, ptiči in njihova jajca ter dvoživke. Plen zaznajo z ostrim vohom in glede na njegovo velikost ogromnimi uhlji. Občasno se tenrek hrani tudi s sladkim sadjem. Hranijo išče sam, razen samice z mladiči.

Razmnoževanje

Parjenje se v naravi prične v oktobru, odvisno pa je od temperature okolja in od količine hrane, ki je živalim na voljo. Samice so breje med 62 in 65 dni, nato pa skotijo od enega do 10 mladičev. V naravi živijo do 8 let, v umetnem okolju lahko bistveno dlje.

Gnezdo z mladiči malega madagaskarskega tenreka

Tenreke v umetnem okolju lahko združujemo, vendar jim moramo omogočiti dovolj prostora, da se lahko drug drugemu umaknejo. Spolno zreli samci v istem terariju ne morejo sobivati, saj lahko pride do spopadov. V času brejosti in kotitve mladičev postanejo samice agresivne do samcev. Obstaja namreč nevarnost, da samec mladiče tudi požre. Takrat je primerno, da samca ločimo od samice.

Spol živali se ne loči po vidnih spolnih organih, saj so le-ti skriti v kloaki. Samce od samic ločimo po širši glavi, ki je opazna s spolno zrelostjo. Čelo je pri samcih močnejše, okrog oči pa so odebeljena območja žlez za markiranje. Samci pogosto teritorij označujejo z belimi izločki žlez okoli oči. Samice so lahko pri tej vrsti nekoliko večje in težje.

Dremež

Tenrek neugodni del leta s pomanjkanjem hrane in vode na Madagaskarju predremlje. Takrat se ne hrani ali le malo, njegov metabolizem pa se bistveno upočasni. V umetnem okolju so to vedenje ohranili, zato prespi del leta v zimskem času. Pred obdobjem mirovanja se njihov tek poveča, zato jim ponudimo nekoliko več hrane. V obdobju mirovanja jim hrano ponudimo občasno, vodo pa naj imajo vedno na voljo, saj včasih lahko zapustijo svoje gnezdo in poiščejo hrano. Mali madagaskarski tenrek namreč nima pravega zimskega spanja.

Vzreja in življenjski prostor

Tenrek je lahko zanimiv in prijeten hišni ljubljenec. Hitro se navadi na bližino ljudi ter človeške dotike. Takrat sprosti mišice naježevalke in se ne zvija v klobčič. Mali madagaskarski tenrek ni ogrožena vrsta, živali se uspešno vzreja v umetnem okolju.

Mladič malega madagaskarskega tenreka

Za življenje tenreku uredimo višji in zračen terarij, v katerega namestimo debelejše veje za plezanje, votle veje, debla ali leseno hišico. Dno terarija posujemo z žagovino, drobnimi sekanci, lubjem, drobnim peskom ali peleti slame. Za bivanje in dobro počutje živali je primerna sobna temberatura, del terarija pa ogrevamo z grelno blazino, grelnim kablom ali žarnico, kjer se tenrek lahko dodatno ogreje. Tenreki izločajo na enem mestu terarija. Tja lahko namestimo posodico, katere podlago redno menjamo. V terarij namestimo posodo s peskom, v katerem se tenreki okopajo, plitvo posodico z vodo, ki jo večkrat na teden zamenjamo in posodico za hrano. Opazili smo tudi, da tenreki umivajo tudi z vodo. Sprednje tačke namočijo v kotanjo ali posodo z vodo in se z njimi umivajo po telesu. Terarij živalim čistimo po potrebi.

Tenrekom poleg žuželk, kot so mokarji, kobilice, ščurki in črički, ponudimo še hrano za mačke, dihurje ali ježe v obliki paštet ali drobne briketirane hrane. Občasno njihovemu jedilniku dodamo še jajca ali sladko sadje, na primer banano.

V umetnem okolju se živali v Evropi parijo po obdobju dremeža, torej spomladi. Po približno dveh mesecih kotijo mladiče.

Življenja teh zanimivih živali lahko spremljate tukaj.

Besedilo in fotografije: ©Simon Cirkulan, prof. bio. in kem.

info@svetnarave.com