Skrivnostni ruski hrčki

Ruski pritlikavi hrček (Phodopus campbelli) je mala vrsta hrčka, ki v naravi živi v stepah centralne Azije, severne Kitajske in Rusije v dveh izvirnih oblikah. Leta 1902 ga je odkril znanstvenik Campbell ter ga kmalu začel vzgajati v umetnem okolju. Vse do leta 1987 so verjeli, da je ruski hrček le podvrsta sibirskega pritlikavega hrčka (Phodopus sungorus). Danes so ruski hrčki pogosti in priljubljeni hišni ljubljenci po celem svetu.

Telo

Velikost telesa ruskega hrčka ne presega sedmih centimetrov, rep pa je krajši od enega centimetra. Njegova dlaka je sivo-rjave barve s temno progo po hrbtu, trebuh je bel. V umetnem okolju obstaja še več barvnih različic in tipov dlake, ki so jih umetno selekcionirali rejci in ljubitelji teh živali. Značilnost ruskih hrčkov so poraščene tačke.

ruski-hrcek-1

Oskrba

Ker ima zelo gost kožuh lažje prenaša nizke temperature  v naravi. Če pa ga gojimo v stanovanju je najbolj zadovoljen pri temperaturi od 18 do 21 stopinj Celzija. Njegov prostor ne sme biti izpostavljen prepihu ali direktni vročini, zato kletko namestimo vstran od vrat, radiatorjev ali oken.

Tudi ta vrsta hrčka je nezahtevna žival za vzgojo. Naselimo ga v kletko za male glodavce ali v terarij, ki je lahko steklen ali plastičen. Na dno njegovega domovanja nasujemo plast žagovine ali oblancev, ki jih zamenjamo dvakrat do trikrat mesečno. V kletki ne sme manjkati še kakšna veja za plezanje, različne cevi in ostali predmeti po katerih bo hrček lahko plezal in se po njih skrival.

ruski-hrcek-2

Tudi pri prehrani ruski pritlikavi hrček ni izbirčen. Hrano lahko kupimo že v skoraj vsaki trgovini. Izberemo posebno mešanico za hrčke ali male glodavce. Vso hrano si hrčki stlačijo v obustne mošnjičke in si jo nato prenesejo v brlog. Paziti je potrebno, da ga prekomerno ne hranimo, zato pred dodajanjem nove hrane pregledamo, da je pojedel vso hrano, ki smo mu jo dali. Poleg suhe hrane si hrčki radi privoščijo še sadje, kot so jabolka, gozdno sadeži ali banane in zelenjavo, na primer solato, regrat, korenje ali kolerabo. Zelo radi si privoščijo tudi žuželke in njihove ličinke. Če hrček s svežo hrano ne dobi dovolj vode, mu jo moramo dodajati še v posodi ali v napajalniku. Poleg vode pa lahko hrčka občasno pogostite še s sadnim sokom ali paradižnikovih sokom.

ruski-hrcek

Način življenja

Ruski pritlikavi hrčki so nočne živali, zato hrčka podnevi ne zbujamo. Tudi hrano mu ponudimo proti večeru. V naravi vremensko neugodne dele leta prespijo (hibernirajo), v našem toplem domu pa obdobje hibernacije ni potrebno.

ruski-hrcek-razsirjenost

Razširjenost ruskega hrčka v naravi.

Ponavadi je ta vrsta hrčka bolj družabna od svojih sorodnikov. V kletko naselimo eno žival ali dve živali. Izberemo lahko dve samici ali  par, torej samca in samico. Verjetno nas bosta kaj kmalu presenetila z naraščajem. Udomačeni hrčki se namreč razmnožujejo skozi vse leto, vendar so v zimskih mesecih živali malo manj plodne. Hrčica skoti po približno 21 dneh dva do deset mladičev, ti so goli in slepi. Zanje skrbita oba starša. Po približno treh tednih jih odstavita, po osmih tednih pa se ti mladiči že lahko razmnožujejo. Ker imajo hrčki zelo hiter način življenja kmalu tudi poginejo. Njihova življenjska doma traja od dveh do treh let.

ruski-hrcek-mladici

Besedilo: Simon Cirkulan

Fotografije: IUCN, Hannah Geipel