Deguji ali čilske veverice v našem domu

Deguji (Octodon degu) ali čilske veverice so danes postali priljubljeni hišni ljubljenci, ki s svojim značajem kmalu osvojijo lastnike teh živali. Če želite postati njihov novi skrbnik, je pred tem potrebno prebrati nekaj literature, predvsem o njihovem socialnem vedenju ter hrani, prav tako pa se moramo z novim družinskim članom zavezati na daljše razmerje, saj te živali lahko živijo tudi 13 let.

Deguji so sorodniki činčil in prihajajo iz Južne Amerike, kjer poseljujejo višja, osrednja območja države Čile. Njihovo telo je dolgo do 30 centimetrov, njihov rep pa malo krajši s šopom dlak na koncu. Prav vsi deguji so temno rjave barve, s svetlejšim trebuhom oz. tako je v naravi. Danes ljudje te živali vzgajajo že vrsto let, zato so s križanjem že dobili temnejše, svetlejše in lisaste živali. Deguji imajo spretne sprednje noge s katerimi prijemajo hrano. Na njih pa jim rastejo ostri kremplji s katerimi plezajo po vejah. Po zunanjosti se samec in samica skoraj ne razlikujeta, samec ima le malo širšo glavo in je včasih nekoliko večji.

Octodon_degus_-Heidelberg_Zoo-svet.narave

So zelo družabne živali, zato nujno potrebujejo družbo. V skupini je lahko več samcev ali samic, ki se na drug drugega zelo navežejo. Živali se medsebojno negujejo, plezajo in skupaj počivajo. Včasih ima družina degujev družinski prepir, kar pa ni nič nenavadnega. Tako nekatere živali pokažejo ostalim kdo je v skupini glavni, moramo pa skupino  nadzorovati, da spopadi ne bi postali preveč burni, saj se živali z ostrimi zobmi kaj hitro poškodujejo.

Octodon_degus_-Artis_Zoo2-svet.narave

Življenjski prostor degujev je lahko višja kletka ali steklen, vendar zračen terarij s prostornino vsaj enega kubičnega metra. V njihovo domovanje jim namestimo več vej in vrvi za plezanje ter posodo s hrano in vodo. Na dno nasujemo plast žagovine ali peletov iz žagovine oziroma slame, ki jo zamenjamo enkrat tedensko.

Ker so deguji glodavci, jih hranimo predvsem s semenjem, kot je oves, briketirano hrano za deguje ali činčile, dodajamo pa jim tudi posušena zelišča, seno, svežo travo, korenje in ostalo zelenjavo. Posebna poslastica zanje so tudi hranljive žuželke, na primer ličinke hroščev mokarjev. V naravi se hranijo predvsem s suho hrano, zato se je organizem te vrste na takšen tip hrane prilagodil. Pri dodajanju sveže hrane torej ne smemo pretiravati. Za deguje naj ne bi bila priporočljiva hrana, ki vsebuje veliko sladkorjev, saj le tega ne morejo prebaviti. To lastnost večkrat izrabljajo farmacevtska podjetja, saj na teh živalih večkrat testirajo nova zdravila za diabetike.

Poleg hrane morajo imeti vsak dan na voljo še čisto vodo. Vodo deguji uporabljajo le za pitje, kopanje v njej pa jim prav nič ne diši. Raje se povaljajo kar v pesku in si na ta način čistijo kožuh.

Octodon_degus_-Artis_Zoo1-svet.narave

Paritvena obdobja so, v nasprotju z ostalimi glodavci, bolj redka. Brejost pri samici traja predvidoma 90 dni. Povprečno samica skoti od štiri do šest mladičev, ki so že razviti. To pomeni, da se že skotijo poraščeni z dlako, prav tako že vidijo in slišijo ter se kmalu po rojstvu že premikajo.

Kot vse živali imajo tudi deguji različne karakterne lastnosti. Pogosto se na lastnika lahko zelo hitro navadijo in mu kmalu kar sami skočijo na roko in se pustijo božati. Če boste z njimi lepo ravnali, vas bodo kmalu vzljubili.

Besedilo: Simon Cirkulan

Fotografije: Heidelberg ZOO, Artis ZOO